…je znano tudi vam? Koliko časa izgubimo, ker preprosto ne delamo, kot in ko je treba. Ne čisto zdaj, zdaj se mi ne da, zdaj res nimam navdiha, zdaj mi niti ne bi šlo… Čas pa teče in vsak naslednji poskus je nekako težji… aja, to je tisto, česar jaz ne delam, tisto, kar meni ne gre, to je veliko in težko delo… (Se spomnite: včasih je to npr. telefonski klic, menjava žarnice ali likanje srajce…)
Odlašanje je očitna izguba časa, postopno izgubljanje volje in, zapovrh, spodkopava še samospoštovanje. Le kako naj bomo zadovoljni s sabo, če je v večernem obračunu namesto opravljenega dela – odlašanje?
Kako vi premagujete odlašanje? S čim si pomagate, če ste nagnjeni k njemu?
Jasne naloge in njihove prioritete gotovo pomagajo. Pomembno je, da že zjutraj vidimo, katere naloge nas čakajo danes, tako se bo naša podzavest pripravila na resno delo in naša energija se bo dvignila. Zdi se, da je seznam opravil za dan nujen. Tudi zato, da jih bomo z užitkom odkljukali, prečrtali, pobarvali(!) Ste opazili, da več dela kot imate, bolj delate? Do neke mere, seveda.
Če je težava resna, vam morda za vzpodbudo lahko pomaga še en seznam: nanj po dnevih in urah z besedo ali dvema zabeležite vse situacije odlašanja. Verjetno se bo zgodilo, da boste marsikaj naredili, raje kot da bi to morali zapisovati v ta zapis…
In še tista dobra stara: obljubite si, da boste zoprno delo delali samo 5 minut, če vam bo res tako neznosno. Če pa vam bo znosno, ga boste pa “potegnili” še za nadaljnjih 5, in tako naprej… Izkušnje kažejo, da se 5 minut še kar da, tudi najbolj zoprnih stvari…
