Kako je mogoče

In potem postanemo

Kakor ena družina.

Svetu vse bolj zastrti,

V sebi vse bolj polnost in bolečina.

 

Tedaj ne bomo več

Ne beli ne črni,

ne rdeči ne beli,

a vsi, kakor se reče, naši,

mejaši večnosti,

za rano večji, z rano zaznamovani.

(Tone Pavček, Slovenske pesmi VII)

 

Foto: Simon Matzinger, Pexels

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s