Kako je mogoče

…

In potem postanemo

Kakor ena družina.

Svetu vse bolj zastrti,

V sebi vse bolj polnost in bolečina.

 

Tedaj ne bomo več

Ne beli ne črni,

ne rdeči ne beli,

a vsi, kakor se reče, naši,

mejaši večnosti,

za rano večji, z rano zaznamovani.

…

(Tone Pavček, Slovenske pesmi VII)

 

Foto: Simon Matzinger, Pexels

Oddajte komentar