Pri svojem delu sledim razumevanju in metodam kognitivne in vedenjske terapije, ki jih integriram s spoznanji teorije objektnih odnosov, sistemske teorije in drugih pomembnih področij stroke. S kognitivnimi in vedenjskimi tehnikami vzpodbujamo kliente k spreminjanju pogledov in z njimi čustev v življenjskih situacijah. Hkrati pa jim pomagamo graditi učinkovite veščine za spoprijemanje z vsakdanjimi težavami in lastnimi čustvenimi odzivi.

3d4d4482892156009d8d59bd16d636871

KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA

“Ljudi ne vznemirjajo dogajanja, temveč to, kar si o njih mislijo.” (Epiktet)

 

Kognitivno vedenjska terapija oblika psihoterapije, ki temelji na izhodišču, da način, kako razmišljamo o dogajanju v našem življenju, globoko vpliva na to, kako se počutimo. Sprememba razmišljanja v nas sproži tudi spremenjen čustveni odziv.
Drugo izhodišče našega dela pa je predpostavka, da je velik del našega vedenja in razmišljanja naučen in da se lahko sistematično učimo učinkovitejših načinov odzivanja.

SPOPRIJEMANJE S STRESOM

Naj si sposodim misel, ki jo pripisujejo različnim avtorjem:

“Naj mi bo dana moč, da sprejmem, česar ne morem spremeniti, pogum, da spremenim, kar lahko spremenim, in modrost, da razlikujem med tem dvojim!”

Naj nam zanje in predano delo pri tem pomagata!

Za učinkovitejše in bolj zadovoljno življenje

Tehnike sproščanja in tehnike čuječe zbranosti nam, vsaka po svoje, pomagajo vzpostaviti sproščeno stanje našega telesa in duha.
Pomagajo nam doseči sprostitveni odgovor organizma, ki ga v stanju dolgotrajnega stresa težko dosežemo ali pa je prešibak. Ker naše telo in duh delujeta povezano, prinese to tudi duševno sprostitev, z njo pa olajšanje in boljše možnosti za reševanje morebitnih drugih težav. Sproščanje je učinkovita oblika samozavedanja, saj s pomočjo sproščanje lahko človek spozna, da obvlada svoje telesne simptome – sprva le posamezne znake, pozneje pa uspe doseči sprostitveni odgovor vsega organizma.

S sproščanjem dosežemo:
•zmanjšanje srčnega utripa (pulza),
•upočasnitev dihanja,
•znižanje krvnega pritiska,
•zmanjšanje napetosti v mišicah,
•zmanjšano poraba kisika,
•zmanjšanje električne prevodnosti kože,
•povečanje alfa valov v možganih (značilno za stanje sproščenosti) .

Pozitivni učinki sproščanja:
•manj utrujenosti, več energije in boljša produktivnost,
•preprečevanje kopičenja stresa, preden postane moteč – če smo v budnem stanju preveč nesproščeni, k obnovi ne pomaga več niti spanje, pojavlja se lahko nespečnost; z rednim dnevnim sproščanjem pa damo telesu možnost, da se obnovi in premaga učinke stresa,
•zmanjševanje anksioznosti in paničnih napadov,
•izboljšanje miselnih funkcij – boljša koncentracija in spomin, ne beganje misli, (priklica poz. info., poveča prožnost misli in s tem možnost iskanja alternativ v stresnih situacijah),
•izboljšanje psihosomatskih bolezni (hipertenzija, tenzijski glavobol, ulkus, tinitus…),
•povečuje samozaupanje – posebno pri ljudeh, ki so pretirano samokritični in imajo pogosto občutek neustreznosti.

Osnovne sprostitvene tehnike, ki se jih učimo, so:
•trebušno dihanje,
•trebušno dihanje,
•imaginacija (predstavljanje in vživljanje) pomirjujoče podobe.

 

PREDAVANJA IN DELAVNICE

Partnerski odnosi Otroci po razvezi Sprostitvene tehnike

DRUŽINSKA MEDIACIJA

Če ne zmagajo vsi udeleženi, ni zmagal nihče.

Mediacija je način reševanja sporov, kjer udeležencem pomaga usposobljena nevtralna in nepristranska tretja oseba – mediator.

Naloga mediatorja ni iskanje ali sprejemanje rešitev, temveč ustvarjanje varnega in konstruktivnega vzdušja, v katerem se sprte strani lahko izrazijo in slišijo. Z usmerjenimi vprašanji sistematično vodi družinske člane proti skupnemu cilju – poštenemu in za vse strani sprejemljivemu dogovoru. Mediator pomaga udeležencem opredeliti svoje interese, iskati poti do ciljev in dogovarjati se.

Mediacija vsakemu posamezniku, ki želi rešiti spor, zagotavlja aktiven pristop: skupaj ugotoviti, kaj je bistvo spora, izraziti svoje mnenje, ideje, želje, potrebe, težave in bojazni ter poiskati rešitve, ki ustrezajo obema stranema.

V družinski mediaciji lahko rešujemo:

  • sporna vprašanja v odnosih med družinskimi člani oz. bližnjimi sorodniki,
  • morebitne spore med partnerji/zakonci, kadar so ti omejene in konkretne narave,
  • vprašanja med partnerji/zakonci v procesu razhajanja oz. ločevanja (nadaljnja skrb za otroke…),
  • morebitne spore med bivšimi partnerji/zakonci.

ČUJEČA ZBRANOST

“Moje mentalno stanje je dokaj mirno. Slabe in srce parajoče novice me za trenutek prizadenejo, zelo razžalostijo, potem pa to mine, kot morje, valovi prihajajo in odhajajo, prihajajo in odhajajo.”  (Dalai Lama, 1999)

Praksa čuječnosti (tudi zbranost, an. mindfulness) se je v zadnjih letih v svetu izredno uveljavila: predvsem kot učinkovita raziskovalno potrjena metoda upravljanja s stresom, tesnobo in depresivnostjo, pa tudi uporaben pristop v svetovanju in choachingu.

Z njo se učimo drugačnega odnosa do izkušnje: namerne usmerjenosti na sedanji trenutek, v katerem sprejemamo namesto da bi sodili, iskali napake, »popravljali«, spreminjali ali se »borili« proti čemurkoli. Zgolj opazujemo stvari take kot so in jih ne sodimo.

Sprejeti izkušnjo pomeni nehati si prizadevati spreminjati stvari, pustiti prostor tistemu, kar se pač dogaja, namesto, da bi si stalno prizadevali doseči neko drugo stanje. To prinaša sprostitev in lažje soočanje z neprijetnimi mislimi in čustvi.

Dva načina delovanja našega uma

»Delovni način« uma je namenjen reševanju problemov in neprestano preverja, ali stvari okrog nas ustrezajo tistemu, kar želimo. Ko um zazna problem (da so stvari drugačne kot bi želel), se sproži negativni čustveni odziv in aktivnost za reševanje problema. Pogosto ostajamo v tem stanju daljši čas, kar nam ustvarja nepotrebno napetost in nezadovoljstvo.

Drugi način delovanja našega uma pa je način »biti« (sprejemajoči način). Ta ni usmerjen v spreminjanje, temveč zgolj v zaznavanje in sprejemanje stvari takih, kot so. Opazuje stvari tukaj in zdaj, poglobljeno in natančno. Ne sodi, ali so stvari dobre ali slabe, zato pa dovoljuje poglobljeno opazovanje in doživljanje.

Vsako dejavnost lahko delamo ve enem ali drugem načinu, večinoma pa (žal!) uporabljamo delovnega.

Osnovna veščina čuječnosti je prepoznavanje načina, v katerem delujemo, in preklapljanje na drugi način, ko to želimo in je to bolj produktivno. Ključna veščina  čuječnosti je biti pozoren na poseben način: namenoma, v sedanjem trenutku in brez sodb.

Drugačnega odnosa do svojih izkušenj se učimo z vrsto preprostih vaj s področja čuječnosti.

 

KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA PAROV

Ker samo ljubezen ni vedno dovolj. (Aaron T. Beck)

Partnerski odnosi so lahko prostor podpore in bližine, včasih pa nam postanejo pa najtežje področje življenja.

V svetovalnem on terapevtskem procesu partnerja preverjata in ponovno postavljata skupne cilje, ki so jima vredni truda. Preverjata svoja in partnerjeva prepričanja in pričakovanja ter prepoznavata, katera so morda nerealna. Predvsem pa se učita skupnega jezika za sporočanje svojih čustev in pričakovanj.

Razmišljamo o temeljih zveze in jih skozi aktivnosti med srečanji uresničujemo v vsakdanjem življenju.