Včasih so dovolj trenutki.

Čas v dnevu, ki je samo zame. Sprehod po gozdu je razkošje. A marsikdaj si ga lahko privoščimo.

Trenutek, ko zaznamo svojo napetost in jo sprostimo, nam je vedno na razpolago. Opazovanje občutkov, kako se naše telo in duh sproščata, nam do dalo zadovoljstvo in energijo. V trenutkih napetosti lahko usmerimo svojo pozornost na dihanje, ga upočasnimo in mu pustimo, da nas sprošča.

Vzamemo si lahko minuto, dve, za opazovanje svetlobe in senc, gozda ali neba, listja v parku ali na pločniku – samo opazovanje sveta okrog nas. Drobna razkošja, ki nas bodo umirila in nam ne bodo vzela skoraj nič časa.

Svet je lep.